Letne in zimske paraolimpijske igre (Paralympic Games) so največje tekmovanje za invalide in imajo za svetovno invalidno populacijo praktično enak pomen kot olimpijske igre (Olympic Games). Paraolimpijske igre so »lastnina« Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (International Paralympic Committee, IPC), kar pomeni, da vodstvo te organizacije v sodelovanju s panožnimi zvezami določa pravila prirejanja in pogoje za sodelovanje na njih. Seveda to pomeni, da pri kreiranju posredno sodelujejo tudi članice IPC, torej tudi ZŠIS-POK. ZŠIS-POK je edina pooblaščena organizacija za šport invalidov v Sloveniji, ki odloča o pošiljanju športnikov invalidov na paraolimpijske igre, saj jo je kot tako potrdil IPC že leta 1993. Pred tem je bila nosilec pravic jugoslovanska zveza.
Prve paraolimpijske igre so bile izvedene leta 1960 v Rimu. Letošnje poletne igre v Pekingu so trinajste po vrsti. Zimske paraolimpijske igre, desete po vrsti, bodo v Vancouvru, Kanada, leta 2010.
Slovenski športniki invalidi na poletnih igrah sodelujejo od leta 1972 ˙(Heidelberg, Nemčija), ko so bile na sporedu 4. igre, na zimskih pa od leta 1976 (Örnsköldsvik, Švedska), torej od prvih iger naprej.
Za največje športne igre načeloma veljajo tudi posebni pogoji. Prvo načelo, ki ga je določil IPC, je, da je tekmovanje namenjeno najboljšim športnikom, torej eliti. Temu načelu je podrejeno veliko drugih določil, ki so od športa do športa različna. Vsa ta pravila določajo najnižje rezultate, s katerimi se športniki in ekipe še lahko uvrstijo na igre. Najpogosteje temu rečemo »norma«. Žal se tu izbor ne konča.
V čem je problem? Skupno število športnikov, ki lahko nastopijo na igrah, je odvisno od dogovora med IPC, MOK in organizatorji iger. Za športnike invalide (brez strokovnega in spremljevalnega osebja) je skupno dovoljeno število za Peking 4000 tekmovalcev. To število se nato deli na posamezne športe, ki jih je 20. To število udeležencev iger je že skoraj stalnica; glede na število potencialnih kandidatov in predpisane norme je premajhno. Glede tega se strinjajo skoraj vsi, saj bodo zaradi te omejitve številni športniki z doseženo »normo« v Pekingu prisotni le kot gledalci. To žal velja tudi za marsikaterega slovenskega športnika.
Naj na tem mestu navedemo tudi splošno veljavno pravilo, da IPC vsaki državi določa »kvotna mesta« in da le v nekaterih primerih velja osebna uvrstitev z rezultatom (norma ali uvrstitev na aktualni svetovni rang lestvici).
Primeri za 7 športov, pri katerih v Pekingu sodelujejo naši športniki:
<!–
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>kolesarjenje: 188 (48 žensk in 140 moških),
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>golbal: 120 tekmovalcev (v 12 moških in 8 ženskih ekipah),
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>strelstvo: 140 tekmovalcev (40 žensk in 100 moških),
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>namizni tenis: 264 tekmovalcev (96 žensk in 168 moških),
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>sedeča odbojka: 192 tekmovalcev (96 žensk in 96 moških v 8 ekipah),
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>plavanje: 560 tekmovalcev (230 žensk in 330 moških).
Glede na naravo športa se nato planske številke delijo še po disciplinah. Teh je lahko od 1 (ekipna tekmovanja) do 160, kolikor jih je pri atletiki (60 za ženske in 100 za moške). Za izbor udeležencev pri posameznih športih obstajajo različne norme in načini, kako se lahko športnik uvrsti med zgoraj navedeno »množico« udeležencev.
Za primer spet navedimo okoliščine v »naših« športih:
Atletika
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>Polovica »kvotnih mest« je razdeljena na podlagi dosežkov na zadnjem svetovnem prvenstvu v atletiki. Kvota je bila razdeljena državam, katerih predstavniki so se uvrstili do 4. mesta. Druga polovica kvotnih mest pa je bila razdeljena na podlagi vnaprej predpisane rezultatske norme A in B. Vse tekmovalce s pravilno doseženimi normami se je nato na IPC preštelo in z izračunanim količnikom glede na prosta mesta določilo, koliko jih dobi posamezna država, ki je imela športnike v tej panogi. Slovenija je tako dobila dve mesti (1 Ž in 1 M). Na posebno pisno prošnjo »Bipartite Commission« (nekoč imenovano »Wild cart«) smo dobili še eno mesto. Iz predlaganega seznama naših tekmovalcev z izpolnjenimi normami je IPC tega udeleženca imensko določil.
Kolesarjenje
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–> Kvoto pridobi država in ne posameznik. Ta je imensko določen le na podlagi odločitve »Bipartite Commission«. 40 mest (za moške) je bilo na podlagi doseženih točk razdeljenih 40 državam po rang lestvici, in sicer na podlagi dosežkov do konca leta 2006. 95 mest (moški) je izračunano na podlagi uvrstitev na svetovni rang lestvici za leto 2007 (do 31. 12. 2007). Upoštevalo se je cestne dirke in dirke na krožni stezi (»pisti«) ter seštevek točk vseh kolesarjev iz ene države deljen z 12. Tako je bilo določeno število mest za eno državo. Slovenija je dobila eno kvotno mesto.
Golbal
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>6 reprezentanc se je na igre uvrstilo z dosežkom na svetovnem prvenstvu v golbalu leta 2006. Slovenija ima z doseženim 4. mestom pravico do udeležbe v Pekingu. Ostalih 5 ekip si je pravico priborilo na posebnem kvalifikacijskem turnirju, ena ekipa pa je to pravico pridobila kot domačin.
Strelstvo
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>Kvoto pridobi država in ne posameznik. Ta je imensko določen le na podlagi odločitve »Bipartite Commission«. Določeni so minimalni standardi za posamezne discipline. Vodi se posebna lista vseh, ki so ta standard (»normo«) dosegli. Poenostavljeno rečeno, razmerje med številom tekmovalcev in številom možnih mest da količnik, s katerim se deli število strelcev iz ene države. Slovenija je tako dobila 2 mesti.
Namizni tenis
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>Udeleženec postane tisti tekmovalec, ki doseže predpisano uvrstitev v eni od tekmovalnih kategorij. 120 mest za moške udeležence je razdeljenih tako: 3 najboljši v razredu 1, 10 najboljših v razredu 2, 24 najboljših v razredu 3, 29 najboljših v razredih 4 in 5, 10 v razredu 6 itd. Ne glede na ta seznam se na igre avtomatično uvrstijo kontinentalni prvaki. 16 mest je vnaprej določenih za odločanje po posebnih prošnjah. Iz Slovenije so se trije uvrstili z visokim mestom na rang lestvici, dva pa na posebno prošnjo.
Sedeča odbojka
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>V ženski konkurenci si udeležbo zagotovijo prve tri ekipe z zadnjega svetovnega prvenstva (Slovenija je osvojila 3. mesto na SP 2006), 4 mesta so dodeljena kontinentalnim prvakinjam, eno mesto pa domačinkam.
Plavanje
<!–[if !supportLists]–>· <!–[endif]–>Kvoto pridobi država in ne posameznik. Ta je imensko določen le na podlagi odločitve »Bipartite Commission«. 120 mest (moški) je razdeljenih prvim trem tekmovalcem na SP 2006, ki so bili hkrati tudi prvi trije na svetovni rang lestvici v tem letu in ki so hkrati dosegli predpisano normo. 195 mest je razdeljenih med tiste države, ki so v letu 2007 imele tekmovalce, ki so dosegli predpisano normo, ter si udeležbe niso zagotovile po prvem kriteriju in katerih tekmovalci so prišli med 10 najboljših na svetovni rang lestvici v posamezni disciplini. Slovenija je tako dobila eno kvotno mesto.
Razvidno je, da so nekateri primeri uvrščanja enostavni, drugi pa zapleteni. Upoštevati pa je treba, da se del bremena odločanja pri takih sistemih prevali na nosilca te pravice v vseh državah, tudi v Sloveniji, kjer je to ZŠIS-POK. Stališče organov naše zveze je: udeležbo skušamo zagotoviti vsem, ki izpolnjujejo pogoje/norme/kriterije, do števila mest, ki jih določi IPC. Zaradi dejstva, da so športniki dosegli več »norm«, kot je bilo prostih mest. je nadaljnja izbira hkrati lahka in težka. Za Peking je bila izbira težka pri atletiki, kjer smo dobili 2 + 1 (prošnja!) kvotno mesto za 5 športnikov, ki so izpolnili norme, pri strelstvu sta nam pripadli 2 kvotni mesti za 5 strelcev z izpolnjeno normo (in visokimi uvrstitvami na rang lestvicah), prav tako pa tudi pri kolesarjenju, kjer sta oba kandidata po dosežkih zelo izenačena itd. Razmeroma lahka pa je izbira zato, ker se praviloma odločamo za tiste, ki so bili v kvalifikacijskem obdobju boljši in ki obetajo višji rezultat na igrah (trenutna forma in podobno).
Zaključimo lahko, da pot na paraolimpijske igre ni enostavna, zato pa je cilj toliko bolj sladek. Zavedati se je treba, da cilj ni nastop, temveč dobra uvrstitev!
