Peking, 14. septembra (STA) – Slovenske odbojkarice so na paraolimpijskih igrah v Pekingu v malem finalu igrale z Nizozemsko in izgubile z 0:3 ter osvojile končno četrto mesto. Peto mesto je bila druga najboljša slovenska uvrstitev osmega dneva iger, dosegla ga je atletinja Tanja Cerkvenik v metu kopja.
Odbojkarice so imele priložnost za četrto slovensko medaljo na letošnjih igrah. V predtekmovanju so po dveh zmagah v tretjem krogu naletele prav na Nizozemsko in izgubile z 2:3, tako da so v polfinalu dobile za nasprotnice skorajda nepremagljivo domačo zasedbo Kitajske in doživele gladek poraz. Tako jim je ostal boj za tretje mesto in upanje, da se bodo odbojkaricam v oranžnem oddolžile za poraz.
A želje se Slovenkam niso uresničile. Že začetek prvega niza je pokazal, da bodo Nizozemke še enkrat trde tekmice. Povedle so s 7:1 in 12:5. Razlika je hitro narasla na deset točk, niz pa se je končal s 25:17. Podobna zgodba se je ponovila tudi v drugem nizu. Trener Adolf Urnaut ni našel prave rešitve za nizozemsko igro, večkrat je poskušal z minuto odmora spremeniti potek tekme, toda zaman. Po vodstvu z 9:2 in 17:9 so igralke s severa Evrope zlahka pripeljale niz do zmage s 25:16. Ko je že kazalo, da se bo finale zelo hitro končal, pa so se Slovenke v tretjem nizu prebudile in povedle s 7:1. Nato je sledila nizozemska ofenziva, toda Slovenke so še obdržale nekaj naskoka in vodile še z 18:15. V končnici pa so se tekmice po nekaj slovenskih napakah povsem približale, Anita Goltnik Urnaut je imela priložnost za zmago s 25:23, a je ni izkoristila, nato pa so Nizozemke dobile tri točke zapored in zmagale s 26:24 ter s tem tudi dobile boj za bron, Slovenkam pa je ostala nehvaležna uvrstitev na četrto mesto, s čimer so ponovile dosežek iz Aten pred štirimi leti.
Zlato je ostalo doma, saj je Kitajska s 3:0 brez težav v velikem finalu odpravila ZDA.
“Upale smo, da bomo lahko kaj naredile. A žal ni šlo, nismo poslušale vseh navodil trenerja in na koncu smo izgubile z 0:3. Mogoče je bila tudi želja prevelika. V tretjem nizu tri točke prednosti res niso veliko, a lahko bi osvojile niz. Upala sem, da bi dobile kakšno medaljo, vseeno s četrtim mestom ostajamo v krogu najboljših,” je po tekmi dejala Saša Kotnik. Trener Urnaut je poudaril, da se Slovenija lahko primerja z najboljšimi ekipami na svetu, Kitajsko, ZDA in Nizozemsko, pa čeprav imajo v slednjih treh državah pravzaprav profesionalno zasedbo: “Težko je kaj reči. Želja je bila ogromna, mogoče celo prevelika, da bi končno osvojili to bronasto medaljo. Mislim, da so še vedno v višini in kakovosti Nizozemke pred nami in jim lahko le čestitam. Našim dekletom pa tudi, da so se tako borile. V tretjem nizu smo ujeli ritem, na koncu smo naredili napako, ki lahko vpliva na rezultat, tudi nismo imeli sreče.
Težko je biti zadovoljen s četrtim mestom, tolažim se le s tem, da je zadaj nekaj mlajših tekmovalk, da jim bodo starejše prepustile mesto in da bodo na naslednjih tekmovanjih pokazale svoje znanje.”
Zvečer sta na stadionu Ptičje gnezdo nastopili dve slovenski atletinji.
V metu kopja v združenih kategorijah F54-56 debitantka na igrah Tanja Cerkvenik in Tatjana Majcen Ljubič, branilka srebra iz Aten prav v tej disciplini. Toda zaradi združevanja kategorij slednja tokrat ni imela pravih možnosti in je z najdaljšim metom 12,78 metra oziroma 873 točk končala nastope po prvem delu na 12. mestu. Cerkvenikova pa se je uvrstila v finale z metom 18,50 metra, to pa nato še popravila na 18,69 metra (1053 točk), kar je njen osebni rekord. Dosežek je zadoščal za peto mesto, za bronasto medaljo, ki jo je osvojila Bolgarka Daniela Todorova, je zaostala
39 točk. Zlato je osvojila Nemka Martina Monika Willinng, srebro pa Tunizijka Hania Aidi, ki je v svoji kategoriji s 16,83 metra dosegla tudi svetovni rekord. “Absolutno je to uspeh, a želje in apetiti so vedno višji. Je pa to spodbuda za naprej, da se bo dalo narediti še kaj. Z najboljšim metom 18,69 sem dosegla tudi nov osebni rekord. Mogoče bi se dalo dobiti še tistih nekaj centimetrov do tretjega mesta, ampak počasi.
Stopničko za stopničko, pa bo,” je po svojem prvem paraolimpijskem nastopu dejala Cerkvenikova.
