FŠO je razrešila veliko večino prošenj in vlog za prejem denarnih sredstev za leto 2009, odprtih je osem investicijskih vlog (kopališče Kolezija, trije projekti Smučarske zveze Slovenije – Pokljuka, ŠC Kranj in ŠC Žiri) in posamezni elementi vlog treh medpanožnih zvez, točneje Slovenske univerzitetne športne zveze, Zveze za šport invalidov Slovenije in OKS. Morda je na to vplivala tudi javna izmenjava (ostrih) mnenj med predsednikom OKS Janezom Kocijančičem in Balentom po tem, ko je slednji na položaju direktorja FŠO nasledil Gregorja Juraka. »Ne, gre za običajne postopke. OKS že dve leti zapored zaprošenih in nato dobljenih sredstev ni porabil, zato mora ob vlogi za sredstva v letu 2009 navesti dodatna pojasnila. Takšen proces ni nič posebnega,« je pojasnil Balent. Omenjene vloge naj bi komisija FŠO proučevala danes.
Šport na razpotju: slovenski športniki, klubi in zveze čakajo na razpis MŠŠ
FŠO-OKS: napetost še traja
Ljubljana – Potem ko je večina slovenskih športnih klubov v času negotovih gospodarskih razmer prepuščena tržnim zakonitostim, se podobno godi tudi s krovnimi športnimi organizacijami oziroma športnimi zvezami. Sredi najbolj sušnega ekonomskega obdobja je vzniknila še sporna ideja o zimski univerzijadi 2013 na slovenskih tleh, ki bi neposredno posegla v že tako okleščen in omejen proračun za športno infrastrukturo in programe, in zdi se, da bo odslej (so)financiranje (vrhunskega) športa pri nas še težje. Razpis za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) zamuja že (pre)več mesecev, športnim zvezam in klubom ta čas – ob zasebnih virih financiranja – pomaga predvsem Fundacija za šport (FŠO).
Fundacija za šport, proračun Republike Slovenije (RS), oglaševalci, pokrovitelji in radodarni zasebniki so najpomembnejši dejavniki financiranja slovenskega športa, krovne panožne zveze in veliko klubov pa so sem ter tja usodno odvisni predvsem od denarnih sredstev FŠO in javnega razpisa vlade. V letošnji »sezoni«, ko gospodarska kriza kaže vse ostrejše zobe, pa je Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) zamudilo s pripravo vsakoletnega razpisa za šport, prek katerega je lani med športne subjekte razdelilo približno 6,65 milijona evrov. Izgovor, da je ključen za razplet nastalega položaja dokončni rebalans proračuna za leto 2009, stoji na trhlih temeljih, saj bi moral javni razpis za šport temeljiti že na prvotno sprejetem proračunu, z rebalansom bi ga lahko le modificirali, če bi bilo to neizbežno. Izkušnje kažejo, da od objave razpisa do praktične implementacije preteče približno pet mesecev, torej bodo športniki – če bi bil razpis objavljen danes – na sredstva za leto 2009 najverjetneje čakali do poznega poletja (tedaj pa so parlamentarne počitnice) oziroma jeseni. Ob tem vlada in resorni minister za šolstvo in šport Igor Lukšič še nista obravnavala dokončnega ustoličenja človeka na položaj generalnega direktorja direktorata za šport, kjer je zdaj vršilec dolžnosti Marko Rajšter, ki je deloval že v kabinetu prejšnjega direktorja Simona Starčka.
»Mi evre že delimo, prejemniki denarnih sredstev namreč prosijo za čimprejšnja nakazila, zato ne smemo čakati. Prve obroke smo nakazali že 5. februarja,« zatrjuje direktor Fundacije za šport Drago Balent. FŠO bo letos med prosilce razdelila 10,2 milijona €, kar je 3,2 milijona € manj kot v lanskem letu. Spomnimo: v letu 2008 so bili med največjimi prejemniki denarnih sredstev FŠO Smučarska zveza Slovenije (1,4 milijona €), Olimpijski komite Slovenije (700.240 €), Fakulteta za šport (643.277 €), Planinska (481.000) in Atletska zveza Slovenije (429.000). Kljub manjšemu finančnemu kolaču, ki ga ima FŠO na voljo letos, bo Fundacija tudi v letošnjem letu sofinancirala športne programe v domala enakem obsegu kot doslej (primerjalni indeksi so od 90 do 95), manj sredstev pa bo zaradi tega namenila za infrastrukturne prošnje. Razlog za približno 25-odstotni padec sredstev FŠO se skriva v prekomerni porabi v letu 2008, čeprav je na prihodkovni strani mogoče opaziti naraščajoč trend. Še več milijonov evrov bi sicer FŠO lahko iztržila iz naslova dodatnih koncesij za prirejanje (spletnih) iger na srečo. O tem, ali so tuji prireditelji iger na srečo pri nas legalni ponudniki ali ne, pa po odločitvi Sodišča evropskih skupnosti iz lanskega oktobra odloča slovensko sodišče.
FŠO je razrešila veliko večino prošenj in vlog za prejem denarnih sredstev za leto 2009, odprtih je osem investicijskih vlog (kopališče Kolezija, trije projekti Smučarske zveze Slovenije – Pokljuka, ŠC Kranj in ŠC Žiri) in posamezni elementi vlog treh medpanožnih zvez, točneje Slovenske univerzitetne športne zveze, Zveze za šport invalidov Slovenije in OKS. Morda je na to vplivala tudi javna izmenjava (ostrih) mnenj med predsednikom OKS Janezom Kocijančičem in Balentom po tem, ko je slednji na položaju direktorja FŠO nasledil Gregorja Juraka. »Ne, gre za običajne postopke. OKS že dve leti zapored zaprošenih in nato dobljenih sredstev ni porabil, zato mora ob vlogi za sredstva v letu 2009 navesti dodatna pojasnila. Takšen proces ni nič posebnega,« je pojasnil Balent. Omenjene vloge naj bi komisija FŠO proučevala danes.
Pri Olimpijskem komiteju Slovenije zaradi neugodne gospodarske klime še ne bijejo plati zvona. S pokrovitelji imajo sklenjene dolgoročne pogodbe, za zdaj slednji izpolnjujejo svoje obveznosti iz obojestranskega sodelovanja (pred časom je odpovedal le Istrabenz). »Približno 70 % naših sredstev vsako leto pridobimo iz zasebnega sektorja, zato nas kriza gotovo ne bo zaobšla. Letos bo bržkone še šlo, pomembno pa je, kako bo v prihodnjem letu, ko bodo tudi olimpijske igre v Vancouvru. Tedaj bomo morali delovati še bolj povezano kot doslej,« je povedal generalni sekretar OKS Tone Jagodic. Vse krovne panožne zveze pa vendarle nimajo enakih možnosti za razvoj svojega športa, mnoge se za pomoč obračajo tudi na OKS, a jih ta napoti bodisi na FŠO bodisi na resorno ministrstvo.
Vir: Delo
[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]