Predsedstvo IBSE, mednarodne zveze za šport slepih, je na svoji prvi seji v novi sestavi potrdilo tudi predsednike komitejev za posamezne športe. Slovenija je zastopana v komiteju za kegljanje, kjer so dosedanji predsednici Andreji Razlag zaupali še naslednji štiriletni mandat. Pred njo je odgovorna naloga pri sestavi članov komiteja in pripravi Pravil za evropska in svetovna prvenstva slepih kegljačev za obdobje 2014 – 2017.
Zakaj ste se odločila, da z delom nadaljujete? Kaj želite narediti na kratek, srednji in dolgi rok?
»Odločitev je bila precej enostavna, saj je v mojem prvem mandatu ostalo nekaj nedokončanih nalog in je tako drugi mandat nova priložnost za njihovo dokončanje. Ciljev je kar nekaj, prvi zagotovo nova pravila. Skupaj z odgovornimi z IBSE želimo tudi vzpostaviti kvaliteten klasifikacijski sistem v našem športu, kot dolgoročna cilja pa se postavljata dva, in sicer širitev kegljanja za slepe in slabovidne na države, ki na mednarodnih tekmovanjih še ne sodelujejo in pridobitev mladih tekmovalcev.«
Katere naloge vas čakajo? Kje so glavne ovire pri delu? Kako jih premagujete?
»Glavna ovira pri delovanju je seveda pomanjkanje denarja, tako v krovni organizaciji kot tudi pri organizaciji mednarodnih tekmovanj, kar zahteva veliko kompromisov in iskanja drugih, cenejših rešitev, kar nam zaenkrat dobro uspeva vendar le v smislu vzdrževanja stanja, za napredek pa ni dovolj. Sama se trudim pomanjkanje denarja nadomestiti z novimi idejami, rešitvami, spremembami, ki dvigujejo kvaliteto mednarodnih tekmovanj in ne zahtevajo dodatnih finančnih vložkov.«
Čaka vas tudi priprava Pravil za evropska in svetovna prvenstva slepih kegljačev za obdobje 2014 – 2017. Kaj to delo vsebuje?
»Pravila so v zadnji fazi, torej tik pred objavo. K sodelovanju sem povabila odgovorne za kegljanje iz vsake države in tako sem dobila kar nekaj uporabnih predlogov za izboljšave, ki sem jih vključila v nova pravila. Najbolj pozorna moram biti pri prenosu pravil v prakso. V pisarni je lahko določen predlog zelo dober, v praksi pa popolnoma neizvedljiv. Posamezniki imajo veliko idej, kar je seveda dobro za naš šport, vendar so velikokrat pristranske, osredotočene na korist posameznika oziroma posamezne države. Priprava novih pravil je torej zahtevno in odgovorno delo in zahteva temeljit in natančen premislek. Izjemnega pomena je nepristranskost. Poskušam se torej postaviti v vlogo vseh držav, ki sodelujejo, in najti najboljšo rešitev in predvsem enake pogoje za vse športnike. To pa ni vedno lahko.«
Kako koristite izkušnje iz bogate igralske kariere?
»Izkušnje sem koristila bolj v času, ko sem bila še trenerka. pri sedanjem delu pa mi bolj koristijo trenerske izkušnje in poznavanje športnikov. Je pa res, da mi izkušnje iz igralske kariere pomagajo pri postavljanju športnikov v prvi plan in pri zavedanju, da vse kar delam, delam v dobro njih in športa samega.«
Koliko časa že sodelujete s slepimi in slabovidnimi kegljači? V katerih vlogah?
»S slepimi in slabovidnimi kegljači sodelujem od leta 2006, ko sem bila najprej pomočnica trenerke, kasneje sem prevzela vlogo glavne trenerke in vodje delegacije. Največ vlog pa mi je pripadlo na domačem Evropskem prvenstvu, ko sem bila trenerka, vodja slovenske reprezentance, direktorica Evropskega prvenstva in predstavnica IBSE.«
Kakšni so pogoji v Sloveniji za ta šport? Kako je šport razvit? Kaj se lahko naučimo od tujine in kaj bi lahko prinesli v Slovenijo?
»V Sloveniji je kegljanje slepih in slabovidnih dobro razvito, kar kaže vsakoletna udeležba na državnem prvenstvu. Premalo je strokovnih delavcev, ki bi bili sposobni pripraviti tekmovalce na največja tekmovanja, tekmovalci so na treningih v veliki večini prepuščeni sami sebi lastni iznajdljivosti. Več pozornosti bi bilo treba nameniti iskanju mlajših, kar pa je seveda povezano z dodatnimi stroški, ki jih društva niso sposobna zagotoviti. Čez mejo se sama osebno ne bi ozirala, saj imamo v Sloveniji dobre temelje za nadaljnji razvoj kegljanja slepih in slabovidnih, na potezi so sedanji odgovorni, da izkoristijo in nadgradijo, kar je bilo v preteklih letih že narejenega.«
