Andreja Dolinar se bo vnovič preizkusila v Laškem, kjer je že znala zmagovati. »Ne vem točno, kakšna je moja forma, a trenirala sem močno in dobro. Nekaj težav je bilo z ramo, sedaj pa je tudi to mimo, ne boli me,« uvodoma pove Dolinarjeva, ki je ob koncu minulega leta obnovila staro poškodbo mišice na roki.
Vsak trenutek za trening
»Novembra me je le speklo med treningom. Niti roke nisem mogla dvigniti. Fizioterapija mi je pomagala. Lahko igram, čeprav nisem povsem nared. Tudi v glavi je ostalo nekaj zavore. Vem, da določenih gibov ne smem narediti,« nadaljuje Andreja, ki pa se veseli turnirja v Laškem. »Vsak trenutek, ki sem ga imela, sem izkoristila za trening. Tudi v prihodnjih dneh bo enako. Treniram po šestkrat na teden, tri treninge naredim z reprezentanco,« opiše Dolinarjeva obseg dela.
V Laškem je že znala navdušiti. Kako bo letos, ne ve.
»Konkurenca bo močna. Tu bodo vse najboljše igralke, manjkajo le Kitajke. Vse vadijo, predolimpijska sezona je polnem teku.«
Pokazatelj, kje je
Ni skrivnost, da se spogleduje z Riom 2016 in vnovičnem nastopu na paraolimpijskih igrah.
»Res, Rio 2016 je moj cilj. Tekom celotne sezone bo treba zbrati dovolj točk. Ne bo katastrofa, če mi ne uspe že v Laškem. To bo predvsem dober pokazatelj, kje sem.« Pritiska Dolinarjeva ne čuti, odhaja pa na tekmovanje precej bolj odločna, kot je bilo to pred letom dni. »Če je že pritisk, čutim pritisk do sebe,« pojasni Andreja.
In sklene:
»Vse, kar sem dosegla v karieri, je zahvaljujoč trdemu delu, ne toliko z glavo in taktiko. Tudi zato imam sedaj dober občutek, saj treniram več.«
