Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS POK) s projektom Aktivni, zdravi in zadovoljni, ki ga sofinancira Norveški finančni mehanizem, pospešuje integracijo invalidov v šport in športne organizacije, s čimer želijo zmanjševati neenakosti v zdravju. Ob tem pa spodbujajo tudi vključevanje invalidov v vrhunski šport.
Damijan Lazar, Gal Jakič, Dag Ofstad, dr. Tjaša Filipčič in dr. Boro Štrumbelj (foto: Drago Perko/ZSIS_POK)
Enake možnosti
Namen projekta je spodbuditi zmanjševanje neenakosti med invalidi in neinvalidi, saj prvi običajno niso dovolj telesno aktivni. Program predvideva omogočanje enakih možnosti predvsem otrokom invalidom v projektih šolskih športnih tekmovanj, kot so Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, pri katerih so bili mladi invalidi doslej večkrat zapostavljeni.
Obenem pa želi ZŠIS POK tudi na ta način povečati bazo tistih, ki bi se lahko v prihodnosti vključili v vrhunski šport invalidov. V projektu bodo usposabljali strokovne delavce, cilj je dodatno usposobiti jih 500, ki bodo lahko izvajali športne programe za invalide in osebe s posebnimi potrebami. Pripravljajo delavnice in izobraževalna gradiva, kot predavatelji pa bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz Norveške.
“Gibalno/športna dejavnost ima pomembno vlogo v kvaliteti življenja posameznika. Žal ugotavljamo, da smo prebivalci Slovenije premalo gibalno aktivni. Gibalna neaktivnost je lahko vzrok številnim boleznim, ki so fizične ali psihične narave. Še posebej so premalo gibalno aktivne osebe s posebnimi potrebami. Včasih je vzrok nemotiviranost posameznika, drugič pomanjkanje prilagojenih programom vadbe, kamor bi se osebe s posebnimi potrebami vključile. Zato je cilj projekta, da pripravimo nove gibalno/športne programe in povečamo in prilagodimo možnosti športnega udejstvovanja v obstoječih,” je na temo dodala vodja projekta dr. Tjaša Filipčič.
Vzpodbuditi invalidno populacijo
Koordinator projekta je Gal Jakič, nekdanji vrhunski športnik med invalidi in paraolimpijec. “Da lahko gradimo vrhunsko raven slovenskega športa invalidov, potrebujemo temelj. Zdaj gradimo piramido, tako da bi z razvojem programov z integracijo novih športov v šolski športni program spodbudili invalidno populacijo, da bi se več ukvarjala s športom. Predvsem zaradi zdravstvenih vidikov, bomo pa veseli, če bo prišel k nam kdo, ki se bo želel ukvarjati s športom tekmovalno,” pravi Jakič.
“Za zdaj s številkami še ne moremo postreči, pričakujemo pa, da bo do konca projekta udeleženih 600 dejanskih uporabnikov. Hkrati pa bo tudi vsaj 500 ljudi iz rednih športno-izobraževalnih ustanov, ki jim bomo s priročnikom nudili koherentno zgradbo, kjer bodo za točno določeno invalidnost izvedeli vse in bodo lahko pozorni na dejavnike za prilagoditev. Vesel sem, da lahko na ta način odpravljamo strah, ker lahko športnemu pedagogu damo v roke knjigo, kjer ima natančna navodila.”
Povečati bazo
Projekt so predstavili na novinarski konferenci v URI Soča v Ljubljani. “Naša organizacija potrebuje nove športnike, tudi ob pomoči tega projekta, ki smo ga pripravili z norveškimi partnerji, pa bomo lahko dosegli izenačenje neinvalidnih in invalidnih športnikov,” je na predstavitvi dejal predsednik krovne zveze za šport invalidov Damijan Lazar.
“Šport invalidov ima določene specifike. Šport je sredstvo integracije. Pomembno je z vidika zdravja, psihološkega dojemanja in podobno. Želimo razvijati oba modela, tako šport za vse kot vrhunski šport, kar pa gre pri športu invalidov precej bolj skupaj. Želimo razširiti vadbo po Sloveniji, tako prek integracije športnih društev kot prek Zveze za šport invalidov. Kdor se s tem želi ukvarjati, naj se obrne na zvezo,” je pomen projekta predstavil dr. Boro Štrumbelj, generalni direktor direktorata za šport.
“Projekt Aktivni, zdravi, zadovoljni poteka prek norveškega finančnega sklada. Norvežani financirajo celoten projekt, mi pa smo morali imeti norveškega partnerja. Pri iskanju smo imeli neizmerno srečo, ker smo prišli do institucije, ki res veliko dela na tem področju. Imajo številne dobre rešitve na področju vključevanja invalidov, tako prek športa kot drugih aktivnosti. In njihove izkušnje bodo zelo pomembne za nas, da bomo lahko v Slovenijo pripeljali najboljše iz njihovega modela,” meni dr. Štrumbelj.
Ta je poudaril, da se bodo pedagogi, ki se ukvarjajo z invalidnimi otroci, seznanili s specifiko takšnega dela. Zato zdaj ne bo več razlogov, da bi takšni otroci le opazovali športno dogajanje, ampak bodo aktivno vključeni vanj. Druga plat projekta je razvoj priročnika, v katerem je vključenega veliko znanja in naj bi postal priročnik za vse, ki razmišljajo, kako se ukvarjati s športom v šolskem sistemu. V Sloveniji se v zadnjem desetletju znanje na tem področju stopnjuje, vse več pedagogov je seznanjenih s tem in znanje se uspešno širi, še pravi dr. Štrumbelj.
