Med slovenskimi športniki paraolimpijci, ki čakajo na nastop v Riu, bo vsaj še do konca junija na trnih maratonec Sandi Novak. Kljub izpolnjeni normi A namreč nastopa še nima stoodstotno potrjenega, ker je odvisen tudi od kvote, ki jo bo krovni mednarodni paraolimpijski komite (IPC) dodelil Sloveniji. A vsaj za zdaj se s tem on in člani njegovega tekaškega tabora ne obremenjujejo, upajo, da bosta v Riu nastopila oba, ki imata normo, Henrik Plank v metu diska in Novak.
Ni bila previsoka za Sandija
Slepi maratonec je sicer normo A potrdil pred štirimi meseci v Dubaju. “Pritisk je bil predvsem zato, ker je bila norma izjemno visoka, združili so kategorije T11 in T12. Sandi je v T11, kjer tekači potrebujejo spremljevalca, v T12 pa lahko tekmujejo sami. Norma je bila 2:42, izjemno visoka. A nismo obupali, podali smo se na to, jo skušali odteči že lani. Zmanjkala je minuta, a smo bili prepričani, da se bo to dalo narediti. Šli smo še enkrat v Dubaj, kjer mu proga zelo ustreza, kar je pokazal tudi rezultat,” je dejal njegov trener Roman Kejžar.
V ekipi Novaka so sicer ob tekaču še trije, ki morajo delovati kot celota, saj Novak ne more tekmovati sam. “Sodelovati smo začeli tako, da me je poklical Primož Černilec, ki je desna roka Sandija. Takrat so že tekmovali, ko pa so me poklicali in mi predstavili projekt, sem bil takoj za to. Poskušal sem pomagati, zdaj naše sodelovanje traja že štiri leta, lahko pa rečem, da je napredek stalen. Treninge smo postopoma povečevali in rezultati so tu,” o dobrem sodelovanju pravi trener Kejžar.
Novak se že pripravlja na Rio, čeprav majhna negotovost še ostaja. A tudi na četrtkovi medijski predstavitvi na atletskem stadionu v Kranju, ki jo je v sklopu podobnih dogodkov pred igrami pripravila krovna slovenska zveza za šport invalidov ZŠIS-POK, je bil optimističen.
“Norma je, tudi dobro dosežena, a zdaj moram čakati. Zdaj bodo do 30. junija odločali na krovnem paraolimpijskem komiteju. Za A normo je mest 151, če nas je 200 doseglo normo, jih pač 49 odpade. Potem je treba računati še kvoto za Slovenijo. Upam, da bova zraven oba, Henrik in jaz, a vse skupaj je še malo v zraku,” o normi in kvoti pravi Novak.
Velika podpora
Ob tej priliki so prišli na kranjski štadion tudi številni, ki še danes stojijo Sandiju in ekipi ob strani. Predsednik ZSIS-POK Damijan Lazar in Janka Planinc, vodja OE Zavarovalnice Triglav v Kranju sta ekipi zaželela kvalitetno nadaljevanje dela, Sandiju pa so prišli pozdraviti še direktorica Zavoda Korak Mateja Korošec, Emil Muri, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, hokejski reprezentanti Žiga Jeglič, Žiga Pavlin in Anže Kuralt ter Marjan Kalamar, ki je bil prvi, s katerim je Sandi začel teči po tragični nesreči.
V pričakovanju
“Pri videčih je vse jasno, A norma je takšna in takšna, v Sloveniji so jo recimo dosegli trije, potem pa odloča to, kdo je boljši. Pri nas pa imaš normo A, pa še ne veš, če si zraven. Včasih res ne veš, kako gledati na to,” pravi Novak o posebnosti športa invalidov, kjer velikokrat stroge omejitve krovnih zvez in preračunavanje deleža držav tudi preprečijo nastop kakšnemu športniku, ki bi si po tekmovalni plati zaslužil igre.
“Zdaj so že pripravljam na to, da grem v Rio, še vedno pa je neka negotovost. Nisi z glavo v Riu, imaš še nekaj zadržkov. Tako bi se lahko stoodstotno posvetil Riu, zdaj pa še ne vem. Skratka, pustijo te čakati. Maraton pa ni disciplina, na kateri bi se lahko pripravil v enem mesecu,” še pravi Novak o negotovosti.
Poudarja, da se s poznavanjem proge v bodočem olimpijskem mestu ne obremenjuje. Zanj kot slepega tekača je pomembno predvsem, da nima preveč ovinkov ali ovir. “Priprave v podobnem okolju bi bile pomembne, a pač tukaj ni ‘financ ministra’, po domače rečeno. Ne moreš si privoščiti takšnih priprav. V Riu pa bo velika vlaga, kar bo pomembna razlika. Ni zraka, dihanje je oteženo, rezultati pa so lahko zelo slabi,” o tej temi pravi slovenski maratonec.
Brez sotekača ne gre
“Pri meni je vse odvisno od sotekača. Lahko sem še tako dober, najboljši na svetu, a če ima sotekač težave, bom tudi jaz ostal brez uvrstitve. Ampak če ‘zamočim’ sam, sem kriv sam, če pa bo zaradi težav odstopil on, bom tudi jaz ostal brez rezultata. Zato je tako pomemben,” je pomen sodelovanja ekipe razkril Novak.
S Kejžarjem, Urbanom Jerebom in Primožem Černilcem sodelujejo od leta 2012. “Takrat smo lovili normo za London, dosegli B normo, kar pa je bilo premalo. Pred dvema letoma je začel sodelovati še Urban Jereb. Zdaj me z Romanom spremljata vsak 21 kilometrov, ker sem dovolj hiter, da je težko enemu samemu preteči vseh 42 kilometrov,” še dodaja skoraj zanesljivi slovenski udeleženec iger v maratonu.
