Danes se je iz Turčije vrnila slovenska odprava, ki je dostojno zastopala naše barve na 23. olimpijadi gluhih v Samsunu. Olimpijada, bodisi zimska ali poletja, je najpomembnejše tekmovanje gluhih športnikov.
Tri panoge
Slovenija je imela predstavnika v treh panogah. Košarkarje, tenisača Marina Kegla in atleta Tadeja Encija. Najvišje se je zavihtel 22-letni Marino Kegl, ki je v tenisu posamično zasedel izvrstno 4. mesto. V boju za bron ga je ugnal Rus Egor Panyushkin. Košarkarji so zasedli 6. mesto, 23-letni Tadej Enci je prišel do polfinala v teku na 400 metrov.
Zbranim so za dosežke čestitali in jih nagovorili Gregor Gračner, podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite, Robert Žlajpah, predsednik Športne zveze gluhih Slovenije, Tone Petrič, sekretar Športne zveze gluhih Slovenije, Sašo Sever, predstavnik Zavarovalnice Triglav, in Tina Cipot, predstavnica Lidla Slovenije, ki družno z Zavarovalnico Triglav podpira šport invalidov.
Marino Kegl, tenisač:
„Glavni sodnik je v polfinalu popravil linijskega in dosodil dobro žogo. Jaz sem out zelo dobro videl in sploh nisem šel na žogo. Pri rezultatu 4:3 in 40:30 zame v tretjem nizu. Moralo bi biti 5:3 zame. Tukaj se mi je zrušil svet. Žal mi je. Nisem se mogel pobrati. Nisem bil dovolj zbran, imel sem prekratko roko in premalo moči.“
Miha Zupan, kapetan košarkarske reprezentance:
„Nisem razočaran. Napredujemo. Vidi se, da smo v zadnjih štirih mesecih delali vrhunsko. Selektor Nejc Višnikar se je maksimalno angažiral in nam pomagal na vseh področjih. Vsi moji soigralci so bili zelo predani. Žrtvovali so svoj čas in se odrekali, da bi lahko trenirali. Optimistično zrem v prihodnost, mladi pa so dokazali, da so lahko konkurenčni.“
Tadej Enci, atlet:
„Z samim nastopom v polfinalu ne morem biti ravno zadovoljen, saj vem, da sem sposoben veliko boljših rezultatov. Še dan pred polfinalom v kvalifikacijah je bila popolnoma druga zgodba. Dosegel sem le za malenkost slabši rezultat kot v polfinalu, ampak s to razliko, da sem zadnjih 100 metrov tekel popolnoma sproščeno na korak in z veliko rezervo, da bi privarčeval čimveč moči za polfinale. To mi je uspelo, v cilj sem prišel spočit in tudi pred polfinalom sem bil nato spočit. Žal pa ni bilo pravega dinamita v zadnji ravnini. Takšen je šport, pride dan, ko enostavno ne gre in tokrat se je zgodilo ob napačnem času. Če ne drugega, je bila to dragocena izkušnja, ki mi bo zagotovo koristila v prihodnje.“
Darko Kegl, trener Marina Kegla:
»Več kot dve hiši smo vložili v to. Ne vem, kako bova naprej. Hotela sva nadgraditi najino delo. Marino je bil izvrstno pripravljen. Žal so razmere take, kot so… Vztrajala bova, ker sva nora, ne pa neumna. Nora sva na tenis, danes pa imava še vedno spodrezana krila. Upam, da se razmere še popravijo, da bo Marino lahko nadaljeval z delom. Tole četrto mesto pa nama ob vsem spoštovanju do vseh ne pomeni veliko, praktično nič“
Nejc Višnikar, selektor košarkarske reprezentance:
»Tudi mi smo napovedali medaljo, a se domov vračamo brez nje. Kljub temu nimam razloga za slabo voljo. Fantje so pokazali pravi pristop in zvrhano mero zavzetosti. Pomladili smo ekipo, nadarjenim mladim igralcem pa dali možnost, da prevzamejo odgovornost. Košarkarji so pripravljeni delati načrtno in sistematično. To večina vrhunskih reprezentanc dela že vrsto let. Tudi mi se s tem spogledujemo. V prihodnosti bi radi doma organizirali tudi turnir.“
Gregor Doberšek, trener atleta Tadeja Encija:
»Če na kratko povzamem: je bil cilj uvrstitve v polfinale realiziran, dosežen nov osebni rekord pa žal ne. V kvalifikacijah je Tadej tekel povsem sproščen in kontroliran tek in se suvereno uvrstil v polfinale. V cilj je pritekel še z veliko rezerve in bil dejansko spočit. V polfinalu pa kljub dobri progi in kontroli nad največjima tekmecema iz Ukrajine in Rusije, ni bilo pravega dinamita v nogah. Po pogovoru z njim mi je dejal, da po pretečenih 200m ni bilo več pravega naboja v nogah, kljub temu da ni čutil posebne utrujenosti. Sam menim, da je Tadej malce “izgorel” po preveliki želji za odličnim dosežkom. Pohvalil bi rad tudi medijsko pokrivanje s strani Spletne TV in Tipk TV, ki so bile prisotne v Samsunu in zelo izčrpno in objektivno poročale o nastopih vseh naših udeležencev.”
Gregor Gračner, podpredsednik ZŠIS-POK:
„Igre so za vami. Ti rezultati, ki so prišli v Slovenijo, so zelo dobri. Res pa je, tudi sam sem športnik. Zato vem, da je tanka linija med velikim in malo manjšim uspehom. Kanček sreče odloča o medalji. A ne glede na to – veseli me, da vlada v odpravi dobra pozitivna energija. Precej je mladih in nadarjenih tekmovalcev, na čelu z Marinom Keglem in Tadejem Encijem,ki v svojo kariero vrhunskega športnika vlagajo velike napore. Verjamem, da je te energije še dovolj. Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite bo še naprej podpiral mlade in nadarjene vrhunske športnike. Le predani trening in marljivost sta nujen predpogoj za uspeh.“
Robert Žlajpah, predsednik Športne zveze slepih Slovenije, in Tone Petrič, sekretar Športne zveze slepih Slovenije, sta poudarila, da so se Turki trudili pri organizaciji, na celotnem prizorišču pa so vladali strogi varnostni pogoji. Svoje sta naredila velika vročina (Marino Kegl je nastopal pri 37 stopinjah Celzija) in gost promet.
Sašo Sever, predstavnik Zavarovalnice Triglav:
„Veseli me, ker lahko po lanskoletnih paraolimpijskih igrah vnovič pozdravimo naše športnike. Iskrene čestitke za nastop. Ne glede na končni rezultat – za nas ste zmagovalci vsi.“
Tina Cipot, predstavnica Lidl Slovenija:
„Marino nam je s svojo zgodbo segel v srce. Že drugo leto smo sponzor zveze, v tem času pa spoznavamo, kako predane športnike imamo. Veseli smo, ker so dobili pozornost tudi v medijih, saj si to zaslužijo.„
Ostali pri številki 17
Slovenija je na olimpijadah gluhih doslej osvojila 23 kolajn, šest še v času nekdanje skupne države Jugoslavije, 17 pa med letoma 1993 in 2015. Prvo kolajno je prismučal Anton Kogovšek leta 1953, najuspešnejši športnik je Samo Petrač, ki je osvojil šest medalj na olimpijadi gluhih (eno na poletnih, pet na zimskih). Prihodnje olimpijade gluhih, tokrat zimske, bo leta 2019 v Torinu. Gostitelj prihodnje poletje olimpijade pa še ni znan. Na sporedu pa bo leta 2021.
