Zveza za šport invalidov – Paraolimpijski komite (ZŠIS – POK) in Lidl Slovenija sta v okviru programa Postani športnik pripravila strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki s področja izobraževanja, športa in integracije invalidov v športne aktivnosti spregovorili o različnih vidikih uspešnega izvajanja programov športa invalidov. Z udeleženci, ki so prihajali iz izobraževalnih ustanov, športnih klubov in občin, so delili primere dobre prakse vključevanja otrok z različnimi oviranostmi v športne aktivnosti, na praktični delavnici pa so podali predloge za izboljšave stanja na tem področju.
»Športu sem se zapisal pred 13 leti. In zelo veliko vlogo pri tem so imeli starši, ki so me na vsakem koraku podpirali, spodbujali, tudi takrat, ko sem imel slabe dneve. V šoli so športni pedagogi znali pristopiti do mene in me na pravi način spodbujali, za kar sem jim zelo hvaležen,« je na posvetu uvodoma povedal Darko Đurić, eden naših najbolj uspešnih paraolimpijcev.
Prav tovrstno spodbudo si mladi invalidi najbolj želijo, tako v izobraževalnem procesu kot v domačem okolju. Kot je izpostavil dr. Boro Štrumbelj, direktor Direktorata za šport, je strah pred vključevanjem invalidov v športno vadbo na šolah zelo velik. »Veliko učiteljev se sprašuje “kaj če povzročim dodatno poškodbo,” in podobno. Zato spodbujamo usposabljanje in veseli nas, da je interes za to velik, kar pomeni, da moramo vzpostaviti dobre mehanizme informiranja in ozaveščanja. Že s tem bomo naredili veliko.« Premike na tem področju je izpostavila tudi izr. prof. dr. Tjaša Filipčič iz Pedagoške fakultete, Univerza v Ljubljani, ki opaža, da so pedagogi vedno bolj osredotočeni na posameznike in jim prilagajajo učne cilje, metode, aktivnosti in na koncu seveda tudi ocenjevanje.
Šport je most, ki povezuje
Na posvetu so spregovorili tudi športniki invalidi, ki so v ukvarjanju s telesno aktivnostjo našli številne pozitivne lastnosti. Lena Gabršček, kapetanka slovenske reprezentance v odbojki sede, izpostavlja, da se mladostniki skozi odraščanje srečujejo z različnimi obdobji, ki jih pogosto zaznamujejo izzivi, včasih tudi padec motivacije ali nesprejetost med vrstniki. Zato je tukaj ključna pozitivna samopodoba in vztrajanje. »Ko sem sama začela aktivno trenirati odbojko, je v klub prišel nov trener. Njegov odziv na mojo invalidnost ni bil pravilen, ni me več vključeval v redne treninge, čeprav sem jih pred tem opravljala normalno. Ko sem to jasno izpostavila in dokazala, da zmorem, se je najin odnos popravil. Ključno je, da tudi invalidi jasno izrazimo naše želje in zmožnosti, tako je sodelovanje lažje,« je še dodala Lena.
