Z namenom vzpostavitve dolgoročnega sistema in pogojev za vključevanje mladih invalidov v športne aktivnost, je Zveza za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite skupaj z Lidlom Slovenija razvila program Postani športnik. Ena od ambasadork programa je tudi gluha smučarka 21-letna Anja Drev.
Misli pri olimpijskih igrah gluhih
Anja Drev je bila leta 2017 izbrana za najboljšo športnico leta zahvaljujoč tretjemu mestu v smuku in superkombinaciji na svetovnem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Innerkremsu. Zdaj pa pogled usmerja v letošnji december, ko bodo na sporedu 19. zimske olimpijske igre gluhih, panoge alpskega smučanja bodo na sporedu v italijanski Santa Caterini. Anja se tudi tam odkrito spogleduje z odličjem. Eno kolajno z zimskih olimpijskih iger gluhih pa že ima – na zadnjih zimskih olimpijskih igrah, leta 2015 v ruskem Hanti Mansijsku, je osvojila tretje mesto v smuku.
Kje smo vas ujeli?
„Treniram in se pripravljam. Letošnji uvod v zimo je bil slab, saj nikjer v Sloveniji ni bilo snega. Ko pa je padel, pa smo začeli s treningi. Precej smo vadili tudi v Avstriji, vse pa je podrejeno olimpijskim igram, ki bodo decembra letos. Sedaj sem imela malce premora, saj sem si rahlo nategnila vezi v kolenu, par dni počitka mi je koristilo.“
Kje trenirate?
„Večino časa sem z ekipo SK Branik, kjer je trener Dušan Jaunik, pridružujem sem jim na treningu, ki je zelo kvaliteten. S tem sodelovanjem so treningi tudi cenovno ugodnejši, občasno treniram tudi z Rokom Tomažičem, s katerim sem sodelovala pred svetovnim prvenstvom in olimpijskimi igrami. Vadim, kolikor lahko maksimalno lahko – poleg smučanja gradim tudi svojo fizično pripravljenost.“
In dodaja:
„Forma je dobra, rezerv je še precej, predvsem pa se nam nikamor ne mudi. Vrhunec sezone bodo olimpijske igre decembra. Predvsem moram ostati zdrava. Sem pa že naredila napredek v veleslalomu, trener Jaunik je to opazil in me pohvalil.“
Kaj pa tekme?
„Nekaj FIS tekem je že za mano, nekaj jih še sledi. V februarju in marcu bom nastopala tudi v evropskem pokalu za gluhe smučarje v Avstriji in Nemčiji.“
Ob treningih in tekmah je tu še študij.
„Sem študentka 1. letnika zootehnike. Študij je zahteven, a s sistematičnim in doslednim delom nimam težav.“
Kako ste prišli v stik s SK Branik?
„Skupaj smo delali že pred svetovnim prvenstvom leta 2017. Potem smo iskali novega trenerja in razmišljali, komu bi se lahko pridružili, da bi imela čim več primerjav in stikov z vrstniki. Poklicali smo Dušana in se hitro pridružili ekipi.“
Kako so vas sprejeli v ekipi?
„Dobro, precej je mlajših smučark, moja generacija pa je bolj ali manj že končala s svojo športno potjo. Redke vztrajajo.“
Kaj pa vas žene, da vztrajate, trenirate, tekmujete?
„V prvi vrsti so to prihajajoče olimpijske igre. Veseli me napredek, šport pa mi koristi in pomaga, da sem zdrava. Že to zadnje je dovolj velik in močan motiv, da vztrajam.“
Kako ste sploh pristali v smučanju?
„Smučam od 1. razreda osnovne šole, potem sem prišla v smučarski klub. Rada imam smučanje, ki je zelo kompleksen šport. Tudi zato mi je bil zelo všeč. Sem pa v preteklosti bila tudi pri mažoretkah, igrala sem tudi nogomet in odbojko s sestro Simono.“
Ste imeli kdaj težave zavoljo svojega hendikepa?
„Hja, spomnim se ene anekdote: bili smo na treningu, pa smo dobili navodilo, na katero progo moramo priti. Pa nisem dobro slišala in odšla na napačno mesto. Tam sem jih čakala, pa jih ni bilo. Ko sem se vrnila, so me malce postrani gledali, saj jih je skrbelo, da se mi je kaj zgodilo. Sicer pa na tekmah za gluhe ne nosim slušnega aparata. Kar naenkrat nastane tišina, za hip izgubim občutek za hitrost in ravnotežje.“
Koliko časa že imate slušni aparat?
„Od 2. leta. Se mi pa sluh slabša, zato se lahko zgodi, da bom morala čez par let na operacijo za polžev vsadek.“
A tudi vse to ni ovira, da se ne bi ukvarjali s športom.
„Seveda ni. Zato bi na tem mestu kot ambasadorka izjemnega programa Postani športnik sporočila mladim invalidom in njihovim staršem, da naj vsaj poizkusijo šport. Predvsem pa naj v športu uživajo. Vse to je le in samo igra, tisto bistvo in prvinskost športa. Potem bodo prišli tudi rezultati. Ampak v prvi vrsti vsaj preizkusite in poizkusite! Ne bo vam žal!“
Na vaši športni poti vam ob strani stoji tudi vaša družina.
„Brez moje družine pa ne bi šlo! Mama skrbi za vso logistiko, treninge, opremo… Hvaležna sem vsem, ki mi pomagajo. Z družino smo močno povezani, rada pomagam doma, imamo eko kmetijo, dela je precej.“
Slišali smo tudi za Anjino shrambico.
„Sprva je nastal Anja Deafski zavod za šport, izobraževanje, vključevanje in podporo osebam z okvaro sluha in drugim Ranljivim skupinam na Eko kmetiji. Sprva predvsem zato, ker je kar nekaj smučarskih klubov propadlo, mi pa smo morali delovati dalje. Zato zavod. Kasneje pa smo iz tega razvili znamko Anjina shrambica, pod katero deluje socialno podjetje, kjer so zaposleni tudi invalidi, ki pomagajo na naši kmetiji. Tam delamo tudi testenine, ki jih prodajamo pod prej omenjeno blagovno znamko.“
Kakšne športne ambicije premorete?
„Odvisno bo od letošnjih olimpijskih iger. Sicer pa nameravam kandidirati doma za mladega gospodarja, nameravam pa tudi na študijsko izmenjavo v Nemčijo.“
Ste uspešna športnica in uspešna študentka, imate krasno družino. Mnogi v vas vidijo junakinjo, navdih, inspiracijo.
„Ko poslušam te vaše besede, potem lahko rečem, da sem ponosna nase in na vse, kar imam. Ko imaš tak hendikep, kot ga imam, bi se lahko usedla, zjokala in se smilila sama sebi. Ne predajam se. Živim dalje, rada delam, uživam in ne razmišljam o tem, kaj mi manjka in kakšen hendikep imam.“
Kdaj pa vam je na vaši športni najtežje?
„Če dolgo časa ni pravih rezultatov. Motivacija je za športnika ključna!“
Kakšno pa je vaše mnenje o programu Postani športnik?
„Zelo dober program, ki po eni strani opozarja na nas mlade športnike, hkrati pa mlade in starše prepričuje in poučuje, kako je šport koristen in primeren za invalide.“
Nastal je tudi izjemen koledar, kjer je vas 12 ambasadorjev združenih v zaključeno celoto.
„Koledar je prava uspešnica. To pa so tudi prve fotografije, kjer lahko rečem, da sem z njimi zadovoljna. Ženska pač. Skratka: fajn je bilo na snemanju!“
:: Bi se ukvarjali s športom? Tule so vsi podatki in informacije za vas!
Kako pa so trenerji, pedagogi gledali na vas? Včasih se zgodi, da trener ali učitelji nimata izkušenj z otroki s posebnimi potrebami, pa se morda ne znajde najboljše?
„Tudi mene so morda malce postrani gledali. Na koncu pa je vedno steklo. Še posebej pa so bili šokirani, ko sem spregovorila. Strah je splahnel, komunikacija pa stekla.“
Sprva je nastopala v vrstah SK Nordica v Velenju, potem pa se je preselila v GSK Mozirje. Zdaj je v SK Branik. Njen prvi trener je bil Bojan Napotnik, potem je vrsto let vadila pod taktirko Draga Dreva, še danes z njo trenirata Rok Tomažič in Dušan Jaunik.
Foto: Klemen Razinger/Lidl Slovenija
