Mesec maj ni le mesec ljubezni, ampak tudi mesec, ko Laško gosti največji turnir na svetu za športnike invalide v namiznem tenisu. Del letošnje rekordne bere je bil tudi slovenski reprezentant 21-letni Luka Trtnik, ki se je prebil v izločilne boje, na poti v osmino finala pa ga je ustavil Panameriški prvak 25-letni Brazilec Paulo Sergio Salmin Filho. Trtnik trenira dalje in se osredotoča na nove cilje – pred njim sta evropsko prvenstvo do 23 let in članov. Še naprej pa rad vsakomur pojasni, kako šport pozitivno vpliva nanj. Luka je tudi ponosni ambasador programa Postani športnik, ki sta ga z namenom vzpostavitve dolgoročnega sistema in pogojev za vključevanje mladih invalidov v športne aktivnost razvila skupaj Zveza za šport invalidov Slovenije-Paralimpijski komite in Lidl Slovenija.
Kaj bi delali, če ne bi bili namiznoteniški igralec?
„Težko vprašanje, o katerem dejansko nisem razmišljal. Dejansko mi je šport način življenja. Če pa ne bi vihtel loparčka v roki, bi pa verjetno ždel za računalnikom in se morda malce bolj posvetil šoli.“
Komu gredo zasluge, da ste tako dejavni v športu?
„Pa saj ne, da bi bil kdo posebej za to kriv ali zaslužen. Prvič sem igral namizni tenis, mi ni šlo najboljše, igral sem pri dediju. Niti ene žogice nisem uspel vrniti. To bi kar pozabil. Potem pa smo igrali namizni tenis pri sosedih. Dovolj je bilo, da sem to igro vzljubil.“
Za vas ni ovira niti cerebralna paraliza, natančneje desnostranska hemipareza, po domače rečeno in zapisano: desno stran telesa imate šibkejšo, vaša desna roka in noga sta krajši in tanjši. Tudi mišični tonus na tej strani je šibkejši. Je bilo ob obisku zdravnikov in ostalih strokovnjakov kaj predlogov, s katerim športom bi se lahko ukvarjali?
„Bilo je kar nekaj idej in predlogov, kateri športi so zame primerno. Bilo je tudi nekaj pomislekov, da namizni tenis ni najboljši, saj preveč obremenjujem le eno stran. A zato še bolj pazim, da tudi z mojo slabšo stranjo delam več in jo dodatno krepim.“
:: Kaj je program Postani športnik
Kam pa datira prelomnica, da se športu povsem posvetite?
„Hm, kdaj? Po prvem nastopu na Slovenia Open Thermana Laško je bilo to. Takrat sem se šele dobro zavedel, kako kvalitetni igralci so okoli mene in kaj znajo. Rekel sem si, da si ne smem dovoliti, da bi izgubljal s tako razliko in da pokažem, kdo sem. Od takrat treniram resno, zavzeto. Trening ni hec, ampak ga izkoristim 120-odstotno!“
V otroštvu je pomembno, da imamo ob sebi ljudi, ki nas podpirajo, vzpodbujajo. Vi imate krasne starše.
„Saj to večkrat povem, pa bom še zdaj: starši so najbolj zaslužni, da sem to in tu, kar in kjer sem. Oni me vozijo na treninge, me podpirajo v dobrih in manj dobrih trenutkih. Učijo me. Za vse sem jim zelo hvaležen!“
Prislužili ste si podporo in pozornost okolja.
„Imel sem srečo, da sem imel v osnovni šoli športnega pedagoga, ki mi je bil zelo naklonjen. Dobro sva se razumela, vedel pa je, da zelo rad igram namizni tenis. Potem pa se je povezal z vodstvom Zveze za šport invalidov Slovenije-Paralimpijski komite, saj je poznal predsednika Damijana Lazarja. Potem so prišli en dan na obisk na šolo igralci namiznoteniške reprezentance, s katerim sem odigral nekaj točk, potem pa sem se vključil v delo NTS Mengeš, kjer treniram še danes.“
Kako so vas sprejeli v Mengšu, kjer nad vašim razvojem bdi trener David Orešnik?
„Nikoli se tu nisem počutil slabo. Spomnim se trenutka, ko sem prvič stopil k njim v dvorano. Videl sem, kako igrajo. Pri sebi sem pomislil, da ne bom nikoli tako dober, kot so bili oni. Sem si pa želel, da bi bili prijazni z mano. In so bili. Dobro so me sprejeli.“
Včasih je treba komu posebej povedati, da parašport ni rekreacija.
„Ne delam razlik med športom invalidov in športom neinvalidov. Vsi delamo in treniramo trdo. Vsak po svojih najboljših močeh. Sam bi še več, če bi moje telo to zdržalo. Se pa trudim biti boljši in boljši.“
Koliko trenirate na dan?
„Praviloma od dve do tri ure, če nisem v šoli tudi po šest ur. Vikendi so namenjeni kondicijski pripravi in tekmovanjem.“
Dejavni ste tudi v tekmovanju neinvalidov.
„Da, igram za NTK Mengeš, a te tekme mi pridejo prav, ker so izredno kvaliteten trening in hkrati možnost, da nabiram dragocene izkušnje.“
Za vami je nastop na največje turnirju za športnike invalide, na 16. Slovenia Open Thermana Laško je igralo več kot 420 igralk in igralcev iz 43 držav.
„Lani sem prišel med osem najboljših, letos med 16. A je bilo letos precej več igralcev in močnejša konkurenca. Pred tem sem igral že v Italiji v Lignanu, kamor sem prišel po dosedaj najboljšem pripravljalnem obdobju v svoji karieri. Očitno sem preveč želel na silo in to me je pokopalo. V Laškem sem ubral drugačno taktiko. Dobro sem se počutil, kitajskemu tekmovalcu sem v predtekmovanju skoraj vzel niz. V nadaljevanju sem ugnal Argentinca, na katerega sva se s selektorjem reprezentance Darkom Kojadinovičem dobro pripravila. V izločilnih bojih sem dobil še Brazilca, kjer nisem bil daleč od uspeha. Nabral sem si že nekaj izkušenj, a je bilo to še vedno premalo za korak naprej. Sem pa vesel zavoljo moje igre: na pravih tekmah sem zadel tiste točke, ki sem jih mogel zadeti. To je znak, da sem opravil svojo domačo nalogo, s prikazanim pa so bili zadovoljni tudi trenerji.“
Šport vas bogati, to ni več dvoma. Ste tudi ponosni ambasador programa Postani športnik, zato ima vaša beseda težo. Kaj sporočate mladim, ki še kolebajo, šport da ali ne, in njihovim staršem?
„Odločite se za šport, ki bogati življenje in veliko daje. V prvi vrsti narediš nekaj zase, šport je izvrstno zdravilo za življenje, s športom lahko rešiš številne težave, ki jih imaš. Jaz sem s pomočjo športa izboljšal svoje gibanje in si okrepil samozavest!“
Kdaj vas čaka naslednja tekma, da bomo spet stiskali pesti za vas?
„Dejansko o tem zdaj ne razmišljam, čeprav vem, da bo naslednja preizkušnja hitro tu. Po Laškem sem imel nekaj počitka, zdaj pa že treniram in se pripravljam. Popravljam napake, ki jih je bilo na tekmovanju v Laškem kar precej. Iz tega se učim in skušam biti vsak dan boljši. Za konec pa še tole: konec junija me čaka evropsko prvenstvo do 23 let na Finskem, septembra pa evropsko člansko prvenstvo na Švedskem.“
