Minuli teden je umrl spoštovani Bogomir Miro Vesel, eden od nekdanjih predsednikov Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja.
Bil je vojaški vojni invalid. Že v začetku je bil eden od več pobudnikov športa vojaških invalidov. Sam je bil hkrati udeleženec – športnik-tekmovalec, organizator tečajev, športni funkcionar in promotor te dejavnosti, saj je navezal stike tudi s krovno organizacijo športa v Sloveniji. Ustvaril je tudi navezavo s Partizanom Slovenije, s pomočjo katere je organiziral delo na terenu in k razvoju stroke.
Posebej se je odlikoval v smučanju sprva kot udeleženec tečaja v Avstriji (obsežno sodelovanje s Korošci), nato pa je bil organizator vsakoletnih smučarskih tečajev v alpskem smučanju, sprva v Sloveniji, nato pa so prišli še iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik.
Bil je funkcionar – tudi predsednik v društvu, V Ljubljanskem okraju (Športna komisija pri MO ZVVIS) , na republiški zvezi VVI, kasneje pa tudi v krovni slovenski športni zvezi in na jugoslovanskem nivoju v centralnem odboru “Saveza za ratne vojne invalide” oz v Komisiji za šport vojaških vojnih invalidov v Jugoslaviji.
Že 1955 leta je dobil priznanje ob 10-letnici telesne kulture v Jugoslaviji (od mnogih drugih vojaških , invalidskih, športnih, …), v teh letih pa je organizacijsko navezal športnike VVI v članstvo osrednje športne zveze. Članstvo je bilo pogojeno s sodelovanjem tudi z drugimi invalidskimi organizacijami. Takratni naziv je bil Zveza športnih društev Invalid Slovenije oz. Zveza invalidskih športnih društev Žal je arhiv osrednje športne organizacije kasneje pogorel.
1962 je ZTKS LRS dala priznanje Miru Veselu kot enemu najaktivnejših pobudnikov športa invalidov. 1961 je bil Miro Vesel izvoljen v UO ZTK Slovenije. Z ustanovitvijo Zavoda za rehabilitacijo invalidov je postal njen dolgoletni vodja (direktor). Zelo je zaslužen, da se je 1962 leta ustanovila ZŠRIS. Bil je vodja programske komisije pred ustanovitvijo, poročevalec uvodnega referata in nato izvoljen za predsednika. To nalogo je opravljal nato še 1981 leta.
Leta 1966 je bila po vzoru v Sloveniji ustanovljena Zveza za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Posebej je bil zaslužen, da je v okviru rehabilitacijskega procesa za invalide v URI Sočauvedel program športne rehabilitacije in pripeljal prvega športnega strokovnjaka prof. Bojana Hrovatina , ki je prišel iz vrst t.im. republiških inštruktorjev Partizana Slovenije. Bil je prvi v nizu kasnejših profesionalnih izvajalcev te dejavnosti na URI Soča.
Za svoje delo je bil nagrajen tudi z najvišjimi slovenskimi športnimi priznanji Bloudkovimi priznanji: leta 1965 s plaketo (za delo v športu in športni rekreaciji invalidov) ter 1981 pa z nagrado (za organizacijsko in strokovno delo v invalidskem športu).
V času svojega predsedovanja je bil vnet zagovornik množičnega športa. Poudarek je dajal rekreaciji in za tem tekmovalnemu športu. Ko ni bil več aktiven je bil redni gost na balinišču na Malenškovi v Ljubljani.
Na tem mestu v imenu Zveze ŠIS-SPK izrekamo iskreno sožalje družini in prijateljem našega nekdanjega predsednika.
