Na tradicionalnem sprejemu na Brdu pri Kranju opozorili na izzive

Kot je povedal predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, se lahko letos Slovenija pohvali z zgodovinskim dosežkom, to je vpisom slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo.

Sprejete so bile tudi nekatere zakonodajne spremembe, ki so izboljšale vsakdan invalidov, med drugim prinesle dvig najnižjih pokojnin in omogočile nadomestilo za telesno okvaro tistim, katerih invalidnost ne izhaja iz dela. Prav tako so pozitivne novosti prinesle spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o osebni asistenci.

“Priča smo nekaterim pozitivnim spremembam v odnosu do invalidov,” je izpostavil Sever. Vendar po njegovem opozorilu nekatere ključne zaveze iz konvencije o pravicah invalidov še vedno ostajajo neuresničene. Vezane so predvsem na dostopnost fizičnega okolja, mobilnosti in prevoza ter informacij in komunikacij.

Tako invalidom še vedno niso dostopne niti vse javne institucije. Nasloviti je treba tudi problem nedostopnosti javnega prevoza in v polnosti uveljaviti določbe zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki določa, da bi morali že do leta 2020 biti avtobusni prevozi dostopni vsem, a to še ni uresničeno. Podobno velja tudi za zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja.

“Diskriminacija invalidov se tako na žalost še vedno kaže, v času epidemije covida-19 pa so se razkrile velike pomanjkljivosti tudi v podpornih sistemih, kot v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva ter drugje, kjer je treba pospešiti postopke deinstitucionalizacije, vzpostaviti mreže podpornih storitev, predvsem pa tudi storitve dolgotrajne oskrbe,” je navedel Sever. Ob tem je posebej izpostavil potrebo po dvigu različnih prejemkov in dodatkov za invalide, ki so močno izpostavljeni tveganju revščine.

Hkrati je poudaril, da ne sme priti do zmanjšanja obstoječih pravic in opozoril na negativne posledice, ki jih prinaša predlog sprememb zakona o igrah na srečo, zlasti v skrbi za najtežje invalide. Spomnil je, da čeprav konvencija zahteva, da so invalidi v vse postopke, ki se jih tičejo, polno vključeni, v pripravo teh sprememb niso bili vključeni.

Na škodljivost omenjenih zakonskih sprememb je opozorila tudi predsednica Sveta za invalide RS Mateja Toman, ki je zaskrbljena tudi zaradi nekaterih določil predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Pozvala pa je, naj se z mrtve točke premakne in čim prej sprejme leta 2019 pripravljen predlog zakona o svetu za invalide, kar bi omogočilo učinkovito delo sveta kot neodvisnega in samostojnega organa za uresničevanje in varovanje pravic invalidov.

Predstavnike invalidskih organizacij so pred mednarodnim dnevom invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra, danes sprejeli predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik vlade Janez Janša. Sprejema so se med drugim udeležili tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ter predstavnik invalidov v DS Danijel Kastelic.

Pahor je v nagovoru poudaril, da je vsakoletno srečanje priložnost, da skupaj premislimo o možnostih za izboljšanje položaja invalidov. “Naša skupna dolžnost je nenehno opozarjati na tisto, kar moramo kot družba in država izboljšati,” je dejal in dodal, da vsako leto opažajo tudi napredek.

“Pred dvema letoma smo se spraševali po ureditvi dolgotrajne oskrbe. Po 20 let je sedaj zakon pred sprejetjem v DZ. Nikoli seveda ne bo popoln, vedno bodo pripombe nanj, a je treba ugrizniti v to, čeprav kislo jabolko, in mu odpreti pot. Dolgoživa družba ga je potrebovala včeraj in ga bo še mnogo bolj jutri,” je izpostavil.

Pripravil: STA
Foto: UPR