V Braziliji je vse nared za začetek 24. olimpijade gluhih, ki bo med 1. in 14. majem potekala v brazilskem mestu Caxias do Sul. Na igrah bo sodelovalo 4500 športnic in športnikov iz 100 držav, kolajne se bodo delile v 209 dogodkih v 17 športih.
V Ljubljani se je danes predstavila slovenska odprava. V Braziliji bodo tekmovali Iris Breganski, Leja Glojnarič, Tadej Enci in Marino Kegl; prvi trije se bodo merili v atletiki, Marino pa bo vihtel teniški lopar. Iris in Leja sta debitantki, Marino odhaja na svojo 3. olimpijado gluhih, Tadej bo nastopil drugič.
»Po dveh letih negotovosti le odhajajo naši gluhi športniki na njihovo največje športno tekmovanje. Dobro so pripravljeni, tudi po zaslugi 14-dnevnih priprav, ki jih je organizirala Zveza ŠIS-SPK. Kljub temu da imamo mlado ekipo, je to zasedba, ki bi lahko posegla po odličnih športnih rezultatih. Atletika in tenis bosta tista športa, za katere bomo držali pesti. Prepričan sem, da se bodo iz Brazilije vrnili z odličnimi rezultati,« je pred odhodom odprave v Brazilijo povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze ŠIS-SPK.
»Športna zveza gluhih Slovenije skupaj z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije izvaja selekcije in pripravlja udeležbe gluhih športnikov na mednarodne udeležbe in sodeluje z Zvezo za šport invalidov Slovenije-Slovenski Paralimpijski komite. Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne, v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijskih igrah, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst. Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimskih olimpijskih igrah v Oslu, na Norveškem, je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji, v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji. Gluhi se ne morejo meriti s športniki-invalidi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi na olimpijskih igrah gluhih,« je v nagovoru spomnil Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Slovenske barve bo zastopala četverica športnikov.
Iris Breganski (2001) je mlada gluha športnica iz Radovljice in članica kluba AD Kronos. Na atletske steze tekmovanj gluhih je prvič nastopila na 4. mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji v Bolgariji (leta 2018), kjer je osvojila dve zlati medalji in eno srebrno medaljo. Nastopila je na svetovnem prvenstvu gluhih v dvoranski atletiki v Talinu v Estoniji (2019), kjer je osvojila 6. mesto v disciplini v skoku v višino. Lani se je merila na svetovnemu prvenstvu v atletiki v Lublinu na Poljskem, ko je nastopila v treh disciplinah (sedmeroboj, skok v daljino in skok v višino). Prvič bo nastopila na olimpijskih igrah gluhih v Brazilij, kjer bo tekmovala v mnogoboju, skoku v višino in skoku v daljino. Iris trenira pod taktirko trenerke Mojce Breganski.
Marino Kegl (1995) je teniški igralec iz Murske Sobote, ki se je rodil popolnoma gluh. S tenisom se je začel ukvarjati pri osmih letih. Pri 12 letih je prvič postal teniški državni prvak med gluhimi. Marino je kot najmlajši teniški igralec leta 2013 prvič nastopil na olimpijskih igrah gluhih v Sofiji v Bolgariji, kjer je prišel do četrtfinala. Na zadnjih olimpijskih igrah gluhih v Samsunu v Turčiji, leta 2017, je osvojil četrto mesto. Novega uspeha se je razveselil leta 2021, ko je v Grčiji na evropskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo. Na olimpijske igre gluhih odhaja v Brazilijo kot tretji najboljši teniški igralec s svetovne teniške lestvice gluhih. Marino trenira pod vodstvom trenerja Darka Kegla.
Leja Glojnarič (2002) je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini Brežičanka dosega tudi najboljše rezultate, čeprav tudi tekmuje v disciplini sedmeroboja in meta v kopja. V lanskem letu je prvič nastopila na velikem tekmovanju gluhih, svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki v Lublinu na Poljskem. Tekmovala je v disciplini v metu kopja in osvojila 5. mesto. Lejin trener je Iztok Glojnarič, na igrah v Braziliji se bo merila v sedmeroboju, skoku v višino in metu kopja.
Tadej Enci (1994) je tekač iz Velenja. Vadi s trenerjem Gregorjem Doberškom. Tekmuje v svoji paradni disciplini teku na 400 metrov, od katere pričakuje svoj najboljši rezultat prav na olimpijskih igrah gluhih v Braziliji. Preizkusil se bo tudi v teku na 400 metrov z ovirami. Leta 2015 je v poljskem mestu Bydgoszcz osvojil bronasto medaljo v teku na 400m. Leto dni kasneje si je v isti disciplini pritekel naslov dvoranskega evropskega prvaka. Leta 2018 je še posebej navdušil na dvoranskem državnem prvenstvu Slovenije v Zagrebu, ko si je v absolutni konkurenci slišečih športnikov priboril tretje mesto v teku na 400 m in s tem postal prvi gluhi atlet, ki je osvojil medaljo na članskem atletskem državnem prvenstvu Slovenije. Leta 2017 je debitiral na svojih prvih olimpijskih igrah gluhih v Samsunu v Turčiji, v teku na 400m je bil 12.
Avdio izjave Damijana Lazarja, Tadeja Encija, Leje Glojnarič in Iris Breganski:
»Želim si v finale v skoku v višino in v metu kopja. Pri mnogoboju pa bi rada izboljšala svoj osebni rekord. Pa bomo videli, za kaj bo to dovolj. Optimalno sem pripravljena. Veselim pa se svoje prve olimpijade gluhih. Šport je moje življenje,« razmišlja Leja Glojnarič
»Olimpijada gluhih je največje možno tekmovanje. Dobre priprave so za mano. Verjamem, da bom zmogla,« pove Iris Breganski.
»Zelo se veselim svoje 2. olimpijade, nekaj izkušenj že imam, želim jih dobro unovčiti. Začel bom v kvalifikacijah, temu sledi polfinale in finale, kjer želim do osebnega rekorda,« dodaja Tadej Enci.
Najuspešnejši Petrač
Začetki tekmovanja gluhih segajo v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijado gluhih. Avstrijski Seefeld pa je bil leta 1949 prvo prizorišče zimskih olimpijskih iger gluhih. Naslednje, zimske olimpijske igre gluhih, bodo že 20. po vrsti, prihodnje leto (2023.) pa jih gosti kanadski Quebec. Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne, v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijskih igrah, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst. Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimskih olimpijskih igrah v Oslu, na Norveškem, je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji, v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji. Gluhi se ne morejo meriti s športniki-invalidi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi na olimpijskih igrah gluhih. Najuspešnejši slovenski športnik med gluhimi je Samo Petrač, ki je osvojil šest odličij, kot edini pa se lahko pohvali tako odličjem z zimske in poletne olimpijade gluhih.
Vse o tekmovanju na voljo na uradni spletni strani: https://olimpijadagluhih.si/
Na povezavi https://olimpijadagluhih.si/videopredstavitev-leja-iris-marino-in-tadej/ na voljo tudi predstavitveni videi naših parašportnikov in parašportnic.
Foto: Žiga Korenčan
