Izjemne novice prihajajo iz Brazilije. Na 24. poletni olimpijadi gluhih je naša atletinja 19-letna Brežičanka Leja Glojnarič osvojila zlato kolajno v mnogoboju. Slovenski uspeh je s 3. mestom dopolnila Iris Breganski! Tekmovanje se je začelo včeraj, 7. maja, sklenilo pa danes s skokom v daljino, metom kopja in tekom na 800 metrov.
Brez finala v teku na 400 metrov pa je ostal Tadej Enci, ki so mu v 2. polovici nastopa pošle moči. Zdaj ima vidno razočarani Velenjčan dodaten dan časa za regeneracijo in pripravo na kvalifikacije teka na 400 metrov z ovirami, ki bo v četrtek, 12. maja, popoldan.
Kdo je Leja Glojnarič?
19-letna Leja Glojnarič je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini dosega tudi najboljše rezultate, čeprav tudi tekmuje v mnogoboju in metu v kopja. Zaradi svoje prirojene okvare sluha, zaradi katere slabo sliši in nosi slušni aparat, je še bolj zagnana ter skuša podirati državne rekorde in beležiti odmevne rezultate.
Njen cilj je, da bi se na olimpijadi gluhih uvrstila med najboljše. Kljub temu, da zelo slabo sliši, ima zelo dober občutek v prostoru in je zelo predana, pravi njen trener Iztok Glojnarič. Prav zaradi svoje drugačnosti se še bolj trudi in se želi dokazati. Od leta 2019 trenira s svojo sestro Niko, ki je tudi atletinja. Poleg skoka v višino sedaj meče tudi kopje in se pripravlja za tek na kratke proge in tek čez ovire. V lanskem letu je prvič nastopila na velikem tekmovanju gluhih, svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki v Lublinu na Poljskem. Tekmovala je v disciplini v metu kopja in osvojila 5. mesto.
Kdo je Iris Breganski?
Iris Breganski je mlada gluha športnica iz Radovljice in članica kluba AD Kronos. Sluh je izgubila v zgodnjem otroštvu. Ko je dobila slušne aparate in prvič slišala zvok, se je znašla pred novim izzivom: naučiti se je morala poslušati, razumeti in govoriti.
Smisel življenja je našla tudi v športu, najbolj v atletiki, ki je bila lep čas prisotna v družini. Z njo se je ukvarjala njena mama Mojca (in tudi Irisina teta), ki je hčerko naučila skakati v višino in jo tudi spremljala na prvih tekmah. Iris ima danes najraje sedmeroboj, ker ima veliko panog.
Na atletske steze tekmovanja gluhih je prvič stopila na 4. mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji v Bolgariji (leta 2018), kjer je osvojila dve zlati medalji in eno srebrno medaljo. Nastopila je na svetovnem prvenstvu gluhih v dvoranski atletiki v Talinu v Estoniji (2019), kjer je osvojila 6. mesto v disciplini v skoku v višino. Lani se je merila na svetovnem prvenstvu v atletiki v Lublinu na Poljskem, ko je nastopila v treh disciplinah (sedmeroboj, skok v daljino in skok v višino). Na olimpijadi gluhih v Braziliji tekmuje v mnogoboju, skoku v višino in skoku v daljino.
18. in 19. medalja gluhih v samostojni Sloveniji
Začetki tekmovanja gluhih segajo v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijado gluhih. Avstrijski Seefeld pa je bil leta 1949 prvo prizorišče zimskih olimpijskih iger gluhih. Naslednje, zimske olimpijske igre gluhih, bodo že 20. po vrsti, prihodnje leto (2023) pa jih gosti kanadski Quebec. Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne, v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijskih igrah, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst. Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimskih olimpijskih igrah v Oslu, na Norveškem, je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji, v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji. Gluhi se ne morejo meriti s športniki-invalidi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi na olimpijskih igrah gluhih.
Najuspešnejši slovenski športnik med gluhimi je Samo Petrač, ki je osvojil šest odličij, kot edini pa se lahko pohvali tako z odličjem z zimske in poletne olimpijade gluhih.
