Slovenski tetraplegik Nino Batagelj je v do pred korono najglobljem bazenu na svetu, v Y40 v italijanski Padovi, presegel mejo, ki jo bo težko ponoviti. Je prvi invalidni potapljač na planetu, ki je v šestih dneh v seriji dvanajstih potopov preko 40 metrov, zbral neverjeten kilometer poti v globino in nazaj. Potapljal se je skupaj z inštruktorjem Brankom Ravnakom, ki že dvajset let skupaj s kolegi v Mednarodni zvezi IAHD Adriatic in Plavalnem klubu Slovenske Konjice premika meje na področju potapljanja invalidov. S tem so slovenski potapljači po poškodbi hrbtenjače ob podpori Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja in njenega predsednika, Damijana Lazarja, postavili letvico na takšno višino, da jo bodo v bližnji prihodnosti ostali težko preskočili.
Nino, ki si je pred trinajstimi leti pri skoku na glavo v reko Kolpo poškodoval vratni del hrbtenice, je ta podvig videl kot izziv. „Slišati je bilo zabavno in izvedljivo, zato sem se odločil, da poskusim. Vedel sem tudi, da se bodo pred, med in po potapljanju beležilo ogromno različnih podatkov in se potapljalo znotraj varnostne krivulje, zato me med podvigom ni bilo prav nič strah,“ pravi Nino.
Precej bolj strah pa je bilo Ravnaka, ki pravi, da za takšen podvig ne obstaja noben priročnik, kako to narediti, še manj pa je do sedaj bilo mogoče o čem takem poguglati, zato nismo mogli z gotovostjo vedeti, kako bo zadeva tekla. „Strokovni del terenske študije je podprl Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na čelu s prof. dr. Žarkom Finderlom, s katerim pri vplivih okolja na invalidne potapljače z moteno termoregulacijo sodelujemo že več kot deset let, pri čemer terenski del vodi zdravnica Urška Gajšek.“
Slovenci kljub pomanjkanju sredstev in na žalost še vedno velikemu odporu tako domače kot tuje strokovne javnosti, neumorno peljejo zgodbo naprej tako na raziskovalno-znanstvenem področju kot na področju promocije potapljanja za invalide v vseh nivojih, od terapevtskega, rekreativnega in tekmovalnega, kar jim omogoča v dvajsetih letih razvita lastna metoda IDA®.
„Poleg omenjene znanstvene študije primera in neuradnega svetovnega rekorda, saj to, kar smo naredili pred tem ni obstajalo, bodo z analizo podatkov sodelujoči znanstveniki povedali, kakšne so omejitve oseb po poškodbi vratnega dela hrbtenjače, za katerega je značilna zelo motena termoregulacija. Karkoli bomo našli v teh analizah, tako slabo, kot dobro, bo koristno ne samo za nas, temveč tudi za invalide po celem svetu. Bistvo celotnega našega dela pa je, da svet spozna, da se lahko danes osebe z visoko poškodbo hrbtenjače, ki morda sami ne morejo prijati niti kozarca, potapljajo skorajda v vseh okoljih. Zanje se odpre popolnoma nov svet. S pravim usposabljanjem lahko uživajo v okolju brez gravitacije – vodi,“ še izpostavlja Branko Ravnak.
Foto: Aleš Kovač
