Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob so danes popoldan na Brdu pri Kranju gostili tradicionalni sprejem za predstavnike invalidskih organizacij ob prihajajočem mednarodnem dnevu invalidov, ki ga obeležujemo 3. decembra.
Predsednik republike je imel na sprejemu govor.
Zbrane sta nagovorili tudi Lea Kovač, podpredsednica Sveta za invalide Republike Slovenije, in mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.
V nadaljevanju je besedilo slavnostnega nagovora predsednika Republike Slovenije.
Spoštovana predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije in predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,
visoki gostje,
gospe in gospodje.
V imenu predsednice državnega zbora, predsednika vlade in ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vas pozdravljam na sprejemu ob mednarodnem dnevu invalidov.
Prazniki in posebni dnevi v letu so letos končno spet priložnost, da se osebno srečamo, ocenimo doseženo in se z željami zazremo v prihodnost.
Mednarodni dan invalidov je zame vedno bil več kot zgolj dan v letu, posvečen osebam z invalidnostjo. Ker poteka prav na začetku meseca lepih želja in tihih pričakovanj, je hkrati čudovita priložnost in tako službena kot tudi naša povsem osebna dolžnost, da vam prisluhnemo.
Slovenija pri upoštevanju mednarodnih zavez glede pravic invalidov sicer ne zaostaja za najrazvitejšimi državami. V zadnjem času so bile sprejete tudi nekatere pomembne zakonske rešitve. Pa vendar marsikaj v preteklosti in še danes ne gre gladko in brez problemov. Zato je prav, da na napake in težave številni posamezniki, zlasti pa društva in združenja invalidov, nenehno opozarjate. Tako počasi vendarle vsi dojemamo in razumemo, da je pravi obraz države samo tisti, ki ga kaže do posebej ranljivih skupin ljudi.
Rad bi pozdravil prizadevanja Varuha človekovih pravic, ki z vsakoletnimi priporočili glede položaja in pravic invalidov opozarja vse državne organe in institucije na napake in težave. To počne tudi pristojna komisija državnega zbora. Prav tako bi izkoristil priložnost, da bi se zahvalil Zagovorniku načela enakosti, ki med drugim ugotavlja, da se še dandanes pri gradnji pomembnih javnih objektov dogaja, da ni urejen dostop za invalide.
Diskriminacija zaradi invalidnosti je nedopustna, dobiti mora takojšen odziv in postati družbeno povsem nesprejemljiva.
Predvsem pa bi rad ob tem poudaril, da moramo vsi na prvo mesto postaviti dostojanstvo. Dostojanstvo, ki si ga vsakdo zasluži in ki pripada vsakomur, brez izjeme. Tisti, ki so sicer že prikrajšani zaradi različnih osebnih okoliščin, pa krivice in nespoštovanje občutijo še mnogo bolj kot drugi. Ne dopuščajmo, da bi se to dogajalo.
Pomagajmo odpravljati »nevidnost« oseb s posebnimi potrebami, ki so bile predolgo skrite za domačimi štiri stenami ali zidovi posebnih institucij. Marsikje vam je uspelo stopiti na plan in pokazati številne sposobnosti, ki marsikdaj presegajo povsem zdrave ljudi. Zato gre zahvala vsem, ki si za to prizadevate, ki zaposlujete invalidne osebe in jim dajete priložnost in možnost biti vidne in slišane.
K temu so bila posebej usmerjena tudi vsa moja desetletna prizadevanja pri opozarjanju na ovire in težave, s katerimi se srečujete.
Z mnogimi med vami, posamezniki in predstavniki združenj, smo se v vseh teh letih večkrat srečevali. Tako na vsakoletnih vsebinskih posvetovanjih kot na številnih dogodkih in prireditvah.
Z njimi sem želel javno opozoriti na vaš položaj, pa tudi in predvsem na vaša dragocena prizadevanja ter izjemne rezultate, ki ste jih dosegli na posameznih področjih in na kar smo lahko kot družba in država ponosni. Prav je, da širša javnost lahko opazuje vaše delo in rezultate, ki izboljšujejo našo družbo, jo delajo bolj vključujočo. Bolj solidarno in bolj človeško.
Mislim, da si vsi mi, ki smo danes vaši gostitelji, štejemo v zadovoljstvo, da ste posamezniki in društva prejeli visoka državna odlikovanja, ker s svojimi dosežki in zaslugami pripomorete k kvalitetnejšemu vključevanju v družbo in vsakodnevno življenje številnih med vami.
Osebno sem bil zelo vesel, da sem imel možnost podeliti jabolko navdiha številnim, posebej navdihujočim med vami – nazadnje pred dnevi na dan slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra, katerega uvedbo sem z velikim veseljem podprl na predlog Zveze društev gluhih in naglušnih v letu 2014.
Skupaj smo se 27. maja 2021 veselili rezultata naših skupnih prizadevanj za vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. To je bil posebej pomemben dan, saj sprejeta ustavna sprememba predstavlja posebnost v pravni teoriji in praksi tako v Evropi kot v svetu.
Ostaja mi v spominu moj obisk pri Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije, kjer smo si lahko ogledali prvi učni čebelnjak na svetu, prilagojen za invalide na vozičku.
Mnogi, še posebej otroci iz različnih šol in ustanov, so obiskali predsedniško palačo. Njihovo vznemirjenje in veselje ob obisku je bilo ganljivo in hkrati navdihujoče.
Pri vsem smo imeli skupen en sam cilj.
Naša skupnost, naša domovina, mora biti vključujoča skupnost za vsakogar. Prav zaradi razlik med nami moramo vzpostaviti pogoje, da smo vsi enakovredni, enakopravni in enako spoštovani. Predvsem pa, da imamo vsi vsaj približno enake možnosti, da uveljavimo naše človeško dostojanstvo in naše talente. Samo na ta način bomo vsi, ne glede na naše osebne okoliščine, bogatejši in naša skupnost boljša.
Hvala vsem, ki vam pomagajo doma ali v posebnih ustanovah, društvom in združenjem, odločevalcem, ki vedo zakaj je nujna posebna tenkočutnost in skrbnost pri sprejemanju in uresničevanju zakonodaje, in vsem vam, ki ste tudi v imenu tistih, ki niso mogli ali zmogli, prišli na Brdo, da skupaj počastimo vaš dan.
Naj vam izrazim moje najlepše želje ob bližajočih se praznikih in srečno v letih, ki prihajajo.
Vir: Urad predsednika RS
