V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Zvezi za šport invalidov Slovenije – Slovenskem paralimpijskem komiteju (Zveza ŠIS-SPK) so danes odgovorne v državi pozvali k finančni pomoči RTV Sloveniji, da bo ta lahko odkupila televizijske pravice za prihajajoče paralimpijske igre v Parizu in z njih tudi poročala.
Želja po sistemski rešitvi
Podpredsednik Zveze ŠIS-SPK Gregor Gračner je na današnji novinarski konferenci dejal, da se v zvezi že več let zavzemajo za sistemsko ureditev, ki bi zagotovila enakovredno medijsko zastopanost parašportnikov. Ob tem je poudaril, da se na zvezi že tri mesece aktivno ukvarjajo z možnostmi za zagotovitev prenosov (in spremljanja) paraolimpijskih iger, a da še vedno ne vedo, če bo do prenosov dejansko prišlo.
„Želja je, da so naši parašportniki videni in prisotni v medijih. Da naši državljani vedo, kaj in kako delamo, da smo opaženi. Vsak parašportnik, ki se trudi, si zasluži veljavo preko medijev. Žal RTV Slovenija do danes televizijskih pravic ni odkupila. Precej je bilo obljub, nič oprijemljivega nismo dobili, čeprav smo se obrnili na vse najvišje predstavnike političnega vrha v Republiki Sloveniji. Želimo si le enakovrednosti kot vsi državljani in da se to sistemsko reši. Danes se nismo zbrali, ker rešujemo odkup televizijskih pravic za Pariz 2024, ampak ker želimo, da se najde sistemska rešitev in da se nam na to temo ne bo več treba sestajati. Ne pozabimo, v družbi, tudi slovenski, je 15 odstotkov invalidov,“ je opozoril še Gregor Gračner.
Združili moči
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. V NSIOS se združuje 24 invalidskih organizacij, ki povezujejo več kot 210 lokalnih društev. Vključene invalidske organizacije zastopajo interese prek 115.000 slovenskih invalidov. „Tudi Zveza za šport invalidov Slovenije-Slovenski paralimpijski komite je naša članica, ki nas je seznanila s svojimi težavami,“ je povedal Primož Jeralič, samostojni strokovni sodelavec NSIOS.
„Vedeti moramo, da so paralimpijske igre vsake štiri leta. To je identičen nivo športa kot olimpijske igre; razlika je v logotipu in športnikih invalidih. Ne pozabimo, koliko morajo parašportniki vložiti truda, energije, da lahko in trenirajo. Ob takih zadeva, kot je današnja, pa nas zaboli: počutimo se drugorazredne. To ni prav. Nič o invalidih brez invalidov. Zato apeliramo na ministrstvo za kulturo, da uredi sistemsko financiranje nakupa televizijskih pravic za paralimpijske igre. Ne bomo vsi v Parizu, pa tudi parašportniki si zaslužijo, da jih domači prek televizije in spletnih prenosov spremljajo in vidijo. Ko sem bil sam leta 2016 paralimpijec, mi je veliko pomenilo, da so moji domači videli moj nastop,“ je dodal Jeralič, tudi sam nekdanji paralimpijec, parakolesar.
Brez jasnega odgovora
Po Jeraličevih besedah so ministrstvu za kulturo in na vlado v zadnjem času poslali nemalo pozivov, naj se financiranje pridobitve pravic za prenose paraolimpijskih iger zagotovi čim prej. A so naleteli na neodzivnost ministrstva za kulturo, ki na njihove pozive ni odgovarjalo več tednov, nazadnje pa so z ministrstva le sporočili, da “bodo za zadevo poskrbeli”, je dodal Gregor Gračner, ki je spomnil, da se ministrstvo za kulturo kljub zakonski obvezi ni odzvalo na vprašanje državnega svetnika Daneta Kastelica. Gračner in Jeralič sta ob tem javno izpostavila, da ima odgovorni urednik športnega programa TV Slovenija Gregor Peternel velik posluh za parašport in se izjemno trudi, da bi zagotovil prenose (in spremljanje tekem), a da pri tem nima podpore trenutnega okrnjenega vodstva nacionalne radiotelevizije.
Vodja službe za dostopnost programov Radiotelevizije Slovenija Mateja Vodeb je potrdila, da so na ministrstvu za kulturo napovedali, da bodo pristopili k reševanju problematike in zagotovili sredstva za prenose paraolimpijskih iger in tudi za tehnično podporo. Vodeb je ob tem spomnila na “klavrno finančno stanje” na RTV Slovenija.
Jasen apel
Predstavnika invalidskih in parašportnih organizacij sta za konec dobro obiskane novinarske konference pozvala k “sistemskemu reševanju medijske zapostavljenosti parašportnikov, da ne bodo vsake štiri leta trepetali in bili v negotovosti, kako bodo lahko spremljali paraolimpijske igre”. Jeralič je opozoril, da se je s tem vprašanjem ukvarjal tudi zagovornik načela enakosti in prepoznal diskriminacijo parašportnikov, ki se nanaša na prenose na TV Slovenija.
